OD ULICE DO PRESEDNIKA

Matjaž, 13-letni deček, je vstopil v občutljivo obdobje najstništva, ko se je soočal z ločitvijo svojih staršev. Njegov oče je zaradi nasilja preživel nekaj mesecev v zaporu po ločitvi od Matjaževe matere. Matjaževa mama se je preselila in izgubila stik z njim. Deček je bil jezen na mamo, očeta je pogrešal. Zaradi družinskih težav je prenehal obiskovati šolo in začel prodajati droge na ulici.

Matjaž pridružil programu Bravobajta, kjer je imel priložnost sodelovati v različnih individualnih aktivnostih. Hkrati se je udeleževal programov v šolski kuhinji, delal z oskrbnikom na šolskem dvorišču in opravljal popravila. Program je poudarjal praktične aktivnosti, Matjaž pa je za svoje delo prejemal žepnino. Po mesecu dni v programu se je postopoma vrnil v šolske klopi in uspešno zaključil šolsko leto. Poleg tega se je Matjaž pridružil cirkuškemu krožku v šoli in v Mladinskem domu Malči Belič, kjer je razvijal svoje veščine. Svoj talent je predstavil v nastopu pred županom in predsednikom države, kar ga je še dodatno motiviralo.

Naslednje leto je Matjaž uspešno zaključil osnovno šolo, vpisal se v poklicno srednjo šolo in z vztrajnostjo ter trudom premagal izzive iz preteklosti, ter začel graditi boljšo prihodnost zase. Program Bravobajta mu je omogočil, da se poveže z drugimi mladimi, razvija veščine in se nauči delovnih navad, ki mu bodo v pomoč v življenju.

HRBTENICA V SREDNJI ŠOLI

Jaka, petnajstletnik, se je znašel v težavah navkljub svojim poskusom, da bi po pričakovanjih ugajal učiteljem in prijateljem ter se vključeval v dinamiko šolskega okolja. Na šolskem izletu v muzeju je na predlog sošolca vzel daljinski upravljalnik za projektor, zaradi česar mu je šolski svet izrekel enotedensko začasno izključitev.

Jaka se je udeležil programa Bravobajta, kjer je v kratkem času pridobil na samozavesti, spoznal svojo lastno vrednost in ceno. Pedagoško delo je bilo podkrepljeno z umetniškim pridobivanjem znanja fotografije in ustvarjanjem kratkega filma. Po vrnitvi v šolo se je najprej opravičil učiteljem za svojo napako in pojasnil, da nima zamere do sošolca, saj je razumel, da je šlo za provokacijo. Zahteval je pošteno obravnavo v prihodnosti, saj je verjel, da si ne zasluži tako stroge kazni. Pred celim razredom je izrazili obžalovanje zaradi svojih dejanj in prejel veliko podpore ter bučen aplavz.

V prihajajočih mesecih je napredoval v učnem uspehu in si našel punco.

Jaka se je naučil, da lahko prevzame odgovornost za svoje napake, se zanje opraviči in ohrani svojo samozavest ter dostojanstvo. S svojim ravnanjem je okolici jasno sporočil, da sta sprememba in rast možna s trudom ter zaupanjem v lastne sposobnosti.